Kulturna krajina

Redko poseljeni polotok ob meji z Italijo je najsevernejši del slovenske obale. Posebnost tukajšnjih leg sta visoka osončenost in odprtost proti morju. Na njih so danes urejeni predvsem oljčniki in vinogradi. Sklenjeni vinogradi, v katerih zaradi bližine morja dozori z aromatičnimi snovmi še posebej bogato grozdje, se razprostirajo na skoraj 70 hektarjih. 

Poseben pečat krajini dajejo tudi urejeni parki in vrtovi, med katerimi izstopa park Mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega križa Slovenije s preko 200 različnih vrst rastlin z vseh celin in enovrstni drevored vedno zelenih cipres, ki so bile v 250-metrskem pasu ob cesti zasajene leta 1960. 

Debeli rtič ponuja izjemen razgled: od tod pogled objame celoten Tržaški zaliv, seže vse od Pirana do Gradeža in vrhov italijanskih Dolomitov.

Foto: Jaka Ivančič

Arheologija

Širše območje Ankarana je bilo zaradi strateške lege in drugih ugodnih naravnih razmer naseljeno že zelo zgodaj. O tem pričajo bližnja prazgodovinska gradišča oziroma kaštelirji in rimski naselbinski ostanki. Tudi na Debelem rtiču in ob njegovi obali je veliko arheoloških najdišč iz rimskih časov, od potopljenega pomola pri Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije do ostankov antične poselitve ob Zalivu sv. Jerneja. Tukaj so na kopnem domnevni ostanki ville rustice, v morju pa pristaniških pomolov, ki naj bi bili del antične ribogojnice.

Stavbna dediščina in spomeniki

Veliko število kmetij, vil in počitniških domov pričajo o bogatem življenju preteklih generacij na Ankaranskem polotoku. Na tem območju stojijo edina v celoti ohranjena stara kmetija na slovenski obali, javna krušna peč za peko kruha in počitniške rezidence plemiških družin. Na burno preteklost rta in njegovo strateško lego pa opominjajo tod posejani spomeniki 2. svetovne vojne, kot so bunkerji, strelska gnezda in razgledni stolp.


Park Mladinskega zdravilišča In letovišča Rdečega križa Slovenije

Javna krušna peč


Spomeniki 2. svetovne vojne